88: 5 minut solo: Katere aktivnosti ti dajejo smisel

V 88. epizodi si lahko poslušaš vajo s pomočjo katere si lahko pomagaš poiskati aktivnosti, ki te poživljajo in dajejo tvojemu življenju več smisla. Velikokrat slišim vprašanje: "Kaj naj počnem, da bo imelo smisel?" ali pa "Kako naj imam bolj purposeful lfe?". Mogoče je pa prav to vaja, ki ti bo pomagala najti odgovore na tovrstna vprašanja.

-------------
Omenjeno v epizodi:

• Epizoda 76: 5 minut solo: Vrednote. Naš notranji kompas.
• Epizoda 81: 5 minut solo: Pomembnost igrivosti
• Epizoda 36: 5 minut solo: Vrednote
• Matthew McConaughey: Greenlights (knjiga)

-------------

🔥🔥🔥Prijavi se na mailing listo (ob prijavi te čaka darilo: Top trije miti o doseganju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem).

------------
Podcast host:

• LinkedIn
• Instagram

Transcript

[00:00:07] Hej. Spet je na vrsti nova 5 min solo epizoda. Ampak še preden pa začnem s samo temo današnje epizode te pa povabim, da si odpreš showcase te epizode in pa poiščeš link, preko katerega se lahko vpišeš na mojo mailing listo. Zadeva sicer še ni aktivno aktivna, ampak lahko si med prvimi, ki se vpišeš na mailing listo, kar pomeni, da v bodoče boš prejemal oziroma prejemala obvestila o novih podkast epizodah, obvestila o raznih spletnih tečajih, ko bodo te vživo in pa tudi druge neke uporabne teme, ki jih bom delil. Ne vem, kaj bo v danem momentu aktualno, ampak če se vpišeš na to mailing listo. Dobiš še eno malo darilce, in sicer en pdf dokument na temo top treh mitov za doseganje ravnovesja med poslovnim in zasebnim življenjem. Tako da to je to. Poišči link. Če ti je ok, se vpiši na mailing listo, če ti ni tudi v redu. Ja, to je to. Pa dajmo it na temo današnje epizode. Ja, precejkrat imam debate o tem, kaj bi moral nekdo delati, da bi bilo njegovo ali njeno življenje bolj smiselno, da bi živeli tisto bolj polno življenje. Ko rečejo v angleščini Purposeful life. Se pravi, kaj bi moral nek posameznik početi, da bi njegovo življenje imelo več smisla. In nekako imam občutek, da smo Slovenci še bolj izrazito usmerjeni, da se identificiramo s tem, kar smo v službi ali pa kar imamo. Neko podjetje, se pravi, se identificiramo z našim delom.

[00:02:09] Delo, ki ga opravljamo, je naša identiteta in skoraj vedno, ko se mi kdo predstavi, se predstavijo na način Moje ime je in pove ime in potem naprej reče in sem in sledi delovno mesto, neka pozicija v podjetju. Sam ne vem, ta pa ta v tem in tem podjetju. In včasih potem prav namenoma se predstavim čisto obratno in začnem. Moje ime je Matej. Sem oče, mož, sem vseživljenjski učenec in tako naprej. In imam občutek, da takrat, ko tistim, ki jim to razlagam, da se jim že v očeh vidi tisto neko presenečenje ali pa mogoče si takrat mislijo dobro, pa kaj njemu ni jasno, že pove, kaj dela in to je to. Ampak ja, pustimo. Nisem želel govorit danes o sami identiteti, ampak sem želel govoriti o tem iskanju Smisla oziroma oziroma kaj naj rečem, iskanje smisla v tem, kar počnemo. Lahko je to ali služba ali hobiji, ali je to oboje ali kar koli že, pač iskanje tistega, kar nam osmišlja življenje, kar nam bolj poživi in se počutimo bolj zadovoljni ali karkoli s tistim, kar počnemo. In razmišljal sem, kakšne vaje na to temo sem sam že delal. In ja, seveda je prva stvar, ki sem se jo spomnil, da sem jo delal na to temo. So bile vrednote. Se pravi, katere so moje vrednote, kako jih živim, kako se odločam na podlagi teh vrednot in da preverim, kaj lahko še storim? Da oziroma kaj lahko še spremenim, da bom bolj živel še bolj skladno s svojimi vrednotami.

[00:03:55] Ampak ja, temo o vrednotah smo že imeli dvakrat, se pravi je bila epizoda 76 z naslovom Vrednote naš notranji kompas in tudi mislim, je bila epizoda 36, kjer je bil naslov Vrednote. In ja, mislim, da tukaj smo že več kot dovolj več kot dovolj povedali. In naslednja vaja, ko sem razmišljal, kaj je bila kaj takšnega v tem kontekstu, je bilo neko razmišljanje o lastni zapuščini Legacy thinking, kot pravijo. Se pravi nek pogled v prihodnost, recimo daljno prihodnost in razmišljanje o tem, kako se nas bodo tisti, ki se bodo na koncu poslovili od nas, zapomnili. Kakšna? Kakšno bo njihovo mnenje o nas? Kakšno bo njihovo mnenje o našem prispevku k njihovem življenju in nasplošno k družbi? Ali kakorkoli. Ja, in na podlagi tega se dajejo identificirati neka področja, kjer bi želel imeti čim več vpliva ali pa bi želeli čim več truda vlagati v ta področja. In kako potem? Ker vemo, zakaj nam to osmišlja recimo samo življenje ali kakorkoli in potem naprej razmišlja. To je bila ena vaja. Druga vaja je bila tretja vaja in tretja vaja se mi zdela še najbolj taka simpatična in nekako se mi je zdelo super, da bi jo danes malo bolj razdelali. In glede na to, da je tale je, da bo tale oziroma je tale epizoda objavljena v vročem poletnem mesecu, kjer verjamem, da marsikdo dopustuje na morju ali pa kjerkoli že se dopustuje, da mogoče priložnost, da se izkoristi od kakšen dopustni dan.

[00:05:49] Ena taka vaja, ki si jo vsak zase naredi in razmisli in mogoče poišče sam oz. poišče sama svoj nek recimo ta osmišljanje življenja ali pa več smisla v tem, kar počneš ali pa najdeš tiste stvari, ki jih rad oziroma rada počneš. Ja, in kot sem omenil, v bistvu v tem primeru gre za raziskovanje tega, kar radi počnemo oziroma smo radi počeli. Iščem nek primernejši izraz za za V angleščini je bil. Je bila fraza Passion exploration exercise, se pravi. Dajmo pustiti. Se pravi, iščemo nekaj, kar radi počnemo. Skratka, gre za iskanje tistih dejavnosti, ki imajo v narekovajih neko iskrico, ki nas nekako 100% posrkajo vase. Da bo vaja čim bolj efektivna, ti predlagam, da si vzameš list papirja, pa svinčnik pa zadevo nekako spraviš na papir. Potem je lažje mogoče še enkrat pregledati in malo razmisliti o tem, kar je zapisano. Skratka, prvi korak v tej vaji se imenuje preverjanje aktivnosti, ki ti dajejo energijo. Se pravi, tu je treba razmisliti, katere so tiste aktivnosti, kjer nekako povsem izgubimo občutek za čas, ki ti prinašajo zadovoljstvo in kjer se počutiš bolj živo oziroma bolj živega. Za nekatere je to kot nek šport, za druge je mogoče to neka oblika pomoči drugim, za tretje bo spet to mogoče kuhanje. Skratka, kaj je tista aktivnost v narekovajih, ki ima zate neko iskrico oziroma ki ki te pritegne, ki te posrka vase in jo delaš nekako z veseljem in te poživlja.

[00:07:42] To je bil prvi korak v tej vaji. Drugi korak. Ko smo našli te aktivnosti in smo definirali te aktivnosti, je v bistvu to, da se razmisli o nekih, recimo aktivnostih ali pa interesih, mogoče še bolje iz otroštva. Tako da razmisli, katere so tiste aktivnosti, ki so bile najbolj aktualne oziroma ki si jih najraje počel oziroma počela kot otrok. To so recimo aktivnosti iz tistega obdobja, ko nekako še nismo bili obremenjeni z enimi pričakovanji družbe ali tvoje okolice. Se pravi, ni bilo važno to, kaj ostali mislijo, ampak je bilo važno to, kje se jaz, ko delam, res dobro počutim. Kje jaz res uživam? Ja, lahko je to. Kaj pa vem, slikanje ali pa ne vem, neka oblika ustvarjanja, kakršnakoli oblika ustvarjanja, lahko je to raziskovanje narave. Skratka, te zgodnje aktivnosti so je zelo dobro tako raziskati, ker se mi zdi, da pogosto dajejo neke neke take namige za tisto, do česar imamo, do česar gojimo res neko strast oziroma kar bi res radi delali v življenju. Samo dostikrat se zgodi, da smo tisto malo pozabili. Če bi nase pogledal, bi rekel Zame je bil definitivno. Če pogledam nazaj, bi bil odgovor raziskovanje narave. Drug odgovor bi bil igranje kitare, kar sem res ogromen počel. In če zdaj pogledam, koliko je tega zdaj v mojem življenju predvsem igranje kitare, lahko pridemo skoraj na ničlo. Tretji korak v tej vaji je to, da ocenimo svoje spretnosti in talente, ki jih imamo.

[00:09:29] Razmisli in si zapiši, kateri so. Katere so tvoje top spretnosti, ki jih imaš? Kaj je tisto, kar veš oziroma kaj je tisto, kar meniš, da si zares, za kar si zares, da si za nekaj zares talentirana oziroma talentiran? In potem razmisli, kako bi lahko bilo to usklajeno s temi dejavnostmi, ki smo jih imeli v prvih dveh korakih. Se pravi tisto, kar smo radi v otroštvu počeli, če se je s tem ven potegnil. Ali pa tisto, kar zdaj vemo, da radi počnemo? Se pravi, kako te spretnosti, za katere vemo, ali mislimo, da jih imamo? Kako se jih da uskladiti s temi dejavnostmi se. Lahko je spretnost, da si dober poslušalec oziroma dobra poslušalka ali pa da si, da si dober oz. dobra v reševanju problemov. Kako lahko to spretnost? Kako lahko ta spretnost okrepi tiste dejavnosti? Kot sem že prej omenil, tiste dejavnosti z iskrico v narekovajih, ki smo jih nekako definirali znotraj prvih dveh korakov. Potem sledi četrti korak tega. Sicer pa sam iskreno povedano, nisem nikoli naredil, ampak je pa zelo smiseln in bi ga bilo smiselno dejansko enkrat izvesti. In sicer gre za to, da se zberejo informacije iz naše okolice, se pravi, da vprašamo svoje bližnje, po tem, katere so tiste stvari, ki oni mislijo, da smo mi, da recimo jaz bi vprašal, katere so tiste stvari, za katere starši, ki so okrog mene mislili, da sem jaz dober o njih oziroma če se spomnijo.

[00:11:14] Katere so tiste stvari, ki so opazili, da sem čist not padel, ki sem jih počel? Ali pa katere so tiste stvari, ki sem jih v otroštvu rad počel, Pa mogoče se jih ne spomnim več. Ja, ker včasih je pač tako, da sami o sebi nimamo čisto čiste slike in je mogoče super vprašati nekoga drugega, ki mogoče z druge perspektive vidi stvari in potem tudi ti da misliti in si rečeš ok, mogoče pa res. Ko sem pa to delal, sem pa čist not padel pa je bilo res nekaj, kar me zelo poživlja. Ali pa ker se rad vračam k tej dejavnosti. Tako da včasih je dobro dobiti feedback tudi s strani koga drugega. In ja, to so sicer štirje koraki, za katere verjamem, da so zelo uporabni, ampak ni pa rečeno, da vse bazira samo na nekih preteklih izkušnjah, na nekaj, kar smo že sprobali. Ker če ne eksperimentiramo, ne moremo vedeti, ali je nekaj dobro ali nekaj ni dobro za nas in tudi tisto, kar zdaj vemo, da so nekaj tiste dejavnosti in dejavnosti z iskrico, kar vemo, da radi počnemo. Tudi tisto smo enkrat morali poskusiti. Prvič, da smo študirali, da je res dobro za nas, tako da vedno odkriva nova področja in bodi pozoren oziroma pozorna na svoje občutke med in po tisti aktivnosti, ki jo opravljaš. Ali ti daje zadovoljstvo ali se počutiš bolj živo, se počutiš manj živo.

[00:12:37] Take stvari si je super, nekako od reflektirati, pa potem veš, pri čem si. A se je odkrilo nekaj novega, nekaj takšnega, kar je, kar je pozitiven obet za naprej? Ali je nekaj, kar rečeš OK, sem probal, gremo naprej. In če pogledam sam pri sebi veliko stvari, katerim sem rekel ja, in jih stestiral, sem nekako dostikrat našel neke res dobre stvari. In če tako malo razmišljam pred več kot dvajsetimi leti, sem rekel ja, enemu vabilu, da bi na nekem lokalnem festivalu igral neko tolkalo, za katerega nisem niti zastopil, zakaj se gre, niti imena po mojem nisem znal takrat izgovoriti, ampak sem pač rekel, da pridem. Bom probal. Kakorkoli in iz tistega se je takrat rodila skupina Perkakšns, s katerimi smo skupaj že več kot 20 let in s katerimi smo skupaj preigrali veliko in po Sloveniji in po tujini. In dejansko je iz enega tega, kar sem bil pripravljen reči ja in eno stvar stestirat prišlo ven, ogromno enih dobrih izkušenj in nekako je tok življenja šel v neko čisto drugačno smer, kamor bi šel verjetno če takrat ne bi rekel ja, bi rekel, saj ne vem, kaj je to. Ne, ne grem, ne grem se tega. In podobno se je odvijalo. Ne vem v neki poslovni karieri. Če dostikrat kakšno stvar testiraš, se sprobaš. Kakorkoli se dostikrat izkaže, da se kje najdeš, pa greš potem po tisti poti naprej in podobno se zdaj dogaja tudi z integracijo coachinga in podcasta Tko da dost je tega eksperimentiranja, ampak če ne probaš, ne veš kako pravijo.

[00:14:22] Skratka ne smemo biti preveč. Ne smemo se preveč bati preizkušanja nekih novih stvari. Včasih se ne izide, včasih se izide. Kakorkoli že, ampak če ne probamo, ne vemo. In na tem mestu bi mogoče ekstra poudaril, da če imaš neko željo ali pa te neki vleče, da testiraš, da sprobaš eno stvar in da to, da to traja že dlje časa. Se pravi, da nekaj, kar očitno ni neka muha enodnevnica, da se spomniš in rečeš u to je blo pa fino, pa greš nekaj kupit ali pa karkoli. In potem je brezveze. Ampak če o nečem že dlje časa razmišljaš, probaj obvezno probaj, ker mogoče je prav to tisto in prav zato te ne spusti, kar ti ostaja nekje v podzavesti, da je prav to tisto, kar v bistvu rabiš. Tako da če je neka taka stvar, probaj. In ja. Tisti, ki radi pišete dnevnik dajte si te stvari tudi zapisovati. Če pogledam nase, sem pri dnevnikih bolj slab, ampak probam tako nekako reflektirati sam pri sebi, katere stvari so mi povzročale kakšne občutke. Ampak verjamem, da tisti, ki jih pa ste za pisanje dnevnikov, je pa to tudi ena zelo koristna stvar, da po takih aktivnostih, kot testirate tudi pišete je blo dobro. Ni bilo dobro kaj je bilo dobro, kaj ni bilo dobro in mogoče to ful zanimiva stvar. Ful mi je blo zanimivo, ko sem recimo bral knjigo, mislim, da je Green Lights.

[00:15:45] Igralec Matthew McConaughey je v bistvu izhajala iz njegovega dnevnika in ko je gledal nazaj svoje dnevnike. Tako je bilo zanimivo videti, kaj si je on pisal, pa kaj iz tega ven vse potegnu. In ja, to je to, o čemer sem želel danes govoriti. Ta vaja te štirje koraki + to. Ne se bat testirat. Recimo, da je to peti korak. Verjamem, da jih je vredno iti, čez vredno se jih je zapisat, pa nekak poiskati. Kaj je tista aktivnost, ki te dela bolj živega, bolj živo in ki ti nekako osmišlja tvoj tvoj dan, tvoje življenje. Ja, pa mogoče še čisto čisto za konec. Nekako kar rečem, organiziraj si čas, da v bistvu počneš nove stvari. Mislim, da se. Nekaj podobnega sem že govoril v epizodi 81, ki je govorila o pomembnosti igrivosti. Kar nekako. Če si ne planiraš časa za to, igrivost pa da kaj novega počneš. Življenje gre naprej, pa se nič ne zgodi. Pa je treba druga stvar. Treba je biti odprt do novih zadev. Tako sem že prej. Malo dlje časa si vzel za govoriti. Se pravi, ne se bat novih stvari, če te, če te nekaj vleče. Treba je biti odprt do tega pa sprobat. In tretja stvar pač. Izogibaj se perfekcionizmu, ker ni point, da narediš nekaj popolno. Ampak point je pač to, da zadevo testiraš, da zadevo sprobaš, da vidiš ali nekaj okej ali nekaj ni ok. Je nekaj, kar je vredno še naprej delat ali nekaj ni vredno.

[00:17:25] Tako da ne se zapiči v to, da mora biti stvar popolna, ker se mi zdi. Ja, dostikrat je tako, da če ne bo rezultat popoln, pol pa tega raje ne grem delat. In zaradi takšnega razmišljanja mislim, da smo vsi dostikrat prikrajšani kakšne lepe in dobre stvari v življenju. Skratka, raziskovanje nekih lastnih strasti je en tak. Meni se zdi ključen korak k smiselno lepšemu življenju in je hkrati nek neka, kot bi rekel on going zadeva. Se pravi je neko popotovanje, ki pač traja ves čas in zato je pač treba biti vztrajen. Je treba biti potrpežljiv, ampak se zadeve na koncu tudi poplačajo. Tako da to je to. V današnji epizodi. Še enkrat, vabljen oziroma vabljena k vpisu na mojo mailing listo. Zraven dobiš še malo manjše darilce, tako kot sem omenil na začetku in to je to. Se slišimo spet prihodnjič.

[00:18:28] Še ena zadeva, preden greš oziroma dve zadevi, preden greš. Najprej res hvala za poslušanje podcasta. Če ti je bila epizoda všeč, te vabim k poslušanju ostalih epizod tistih, ki so že objavljene, in tistih, ki še bodo. Hkrati pa te prosim, da na svoji podcast platformi podaš oceno oziroma pustiš komentar ali pa mogoče še več, da deliš podcast s svojimi prijatelji oziroma osebami, za katere meniš, da bi jih utegnil zanimati in tako pomagaš pri širjenju prepoznavnosti podcasta. Še enkrat hvala in se slišimo v prihodnji epizodi.