Demografske projekcije OZN napovedujejo, da bo do leta 2050 več kot 70 odstotkov svetovne populacije prebivalo v urbanih območjih, kar je 2,5 milijarde ljudi več kot jih v mestih živi danes, zato se mesta po vsem svetu za obvladovanje virov, storitev in infrastrukture s pomočjo tehnologije spreminjajo v pametna mesta.
V teoriji to pomeni, da urbana območja uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) za izboljšanje blaginje, učinkovitosti, uspešnosti in dobrega počutja svojih prebivalcev, podjetij, obiskovalcev in organizacij, ter zmanjšanje stroškov in porabe virov. Toda kaj je danes skupni imenovalec, ki mesto naredi "pametno", kakšne tehnologije razvijajo in vpeljujejo za skupno dobro po svetu, kakšne podatke mesta potrebujejo in kako jih zbirajo, da so rešitve učinkovite? In navsezadnje, kakšne so dobre in kakšne so slabe prakse?
Gost 13. epizode podkasta Digitalna Slovenija je dr. Aidan Cerar, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora in nosilec več predmetov v programih Menedžment pametnih mest in Aplikativna urbana sociologija na zasebni fakulteti Doba v Mariboru. Posebne funkcije in pobude pametnega mesta, pravi, se zelo razlikujejo glede na cilje mesta, vire in potrebe njegovih prebivalcev, saj se koncept pametnega mesta zaradi tehnološkega razvoja in napredka nenehno razvija, mesta pa se prilagajajo spreminjajočim se urbanim izzivom in priložnostim in potrebam prebivalcev.
Število senzorjev in količina podatkov, ki jih zbiramo, mesta še ne naredijo pametnega, zato dr. Cerar svari pred pretirano fascinacijo nad tehnologijo brez trdnih "analognih" temeljev. Podobno, kot na drugih področjih, tehnološki razvoj pogosto prehiteva in večina mest danes še ni dovolj usposobljena za razumevanje in ravnanje s pridobljenimi podatki, zato je poleg inovativnosti pomembna vloga mest, da postanejo tudi zaščitniki podatkov. Naši podatki in vedenja namreč nastopajo v ekonomskih enačbah velikih korporacij, zato je pri razvoju pametnih mest včasih bolje ostati nekoliko zadaj in se izogniti napakam, ki so jih naredili drugi.
Vabljeni k poslušanju!
---
Zanimive povezave:
Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay
Demografske projekcije OZN napovedujejo, da bo do leta 2050 več kot 70 odstotkov svetovne populacije prebivalo v urbanih območjih, kar je 2,5 milijarde ljudi več kot jih v mestih živi danes, zato se mesta po vsem svetu za obvladovanje virov, storitev in infrastrukture s pomočjo tehnologije spreminjajo v pametna mesta.
V teoriji to pomeni, da urbana območja uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) za izboljšanje blaginje, učinkovitosti, uspešnosti in dobrega počutja svojih prebivalcev, podjetij, obiskovalcev in organizacij, ter zmanjšanje stroškov in porabe virov. Toda kaj je danes skupni imenovalec, ki mesto naredi "pametno", kakšne tehnologije razvijajo in vpeljujejo za skupno dobro po svetu, kakšne podatke mesta potrebujejo in kako jih zbirajo, da so rešitve učinkovite? In navsezadnje, kakšne so dobre in kakšne so slabe prakse?
Gost 13. epizode podkasta Digitalna Slovenija je dr. Aidan Cerar, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora in nosilec več predmetov v programih Menedžment pametnih mest in Aplikativna urbana sociologija na zasebni fakulteti Doba v Mariboru. Posebne funkcije in pobude pametnega mesta, pravi, se zelo razlikujejo glede na cilje mesta, vire in potrebe njegovih prebivalcev, saj se koncept pametnega mesta zaradi tehnološkega razvoja in napredka nenehno razvija, mesta pa se prilagajajo spreminjajočim se urbanim izzivom in priložnostim in potrebam prebivalcev.
Število senzorjev in količina podatkov, ki jih zbiramo, mesta še ne naredijo pametnega, zato dr. Cerar svari pred pretirano fascinacijo nad tehnologijo brez trdnih "analognih" temeljev. Podobno, kot na drugih področjih, tehnološki razvoj pogosto prehiteva in večina mest danes še ni dovolj usposobljena za razumevanje in ravnanje s pridobljenimi podatki, zato je poleg inovativnosti pomembna vloga mest, da postanejo tudi zaščitniki podatkov. Naši podatki in vedenja namreč nastopajo v ekonomskih enačbah velikih korporacij, zato je pri razvoju pametnih mest včasih bolje ostati nekoliko zadaj in se izogniti napakam, ki so jih naredili drugi.
Vabljeni k poslušanju!
---
Zanimive povezave:
Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay