Tudi če medvrstniško nasilje doživlja manjšina otrok, posledice občutijo vsi, pravi gostja 21. epizode podkasta, psihologinja dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskave ne potrjujejo, da je medvrstniškega nasilja danes več, kot ga je bilo v preteklosti, o čemer se v javnosti občasno pojavlja domala histerično prepričanje, smo pa kot družba na ta pojav bistveno bolj občutljivi.
Zakaj se mladostniki obnašajo nasilno? Običajno je motiv, ki je v ozadju, velika želja po priljubljenosti, ni pa edini. In če otroci v šoli dobijo izkušnjo, da je nasilje način, s katerim so močnejši, je naloga odraslih je, da preprečujemo normalizacijo nasilja. Velika večina otrok ga ne odobrava, ampak ljudje se v skupini vedemo drugače, pravi Katja Košir, mladostnikom pa je izjemno pomembno, kako jih vidijo vrstniki. Izražanje stališč, s katerimi se izpostaviš, je tvegano, ker lahko ogrozi tvoj status, zato se zgodi pojav pluralističnega ignoriranja, ko nihče nič ne reče, vsi pa predpostavljamo, da ostali nasilje odobravajo. In iz tega se razvije norma, da je mogoče visok položaj v skupini doseči z nasilnim vedenjem. Ko se ljudje dolgo vedemo na načine, ki niso skladni z našimi osebnimi prepričanji, preokvirimo prepričanja in si stvari začnemo razlagati na način, ko se nam ni potrebno čutiti krive.
Medvrstniško nasilje je kot vsako drugo vedno lažje preprečevati kot se nanj odzivati, najboljše priporočilo, ki ga lahko damo otrokom pa je, naj vedno to povedo odrasli osebi. otroci to dojemajo kot nekoristno, ker imajo občutek, da bo vmešavanje odraslih stvari samo še poslabšalo. Njihovo zaupanje si moramo prislužiti s stalnim sporočanjem, da smo kredibilni, da nam je mar, da vemo, kako ravnati, da ne bomo prehitro sodili, da prisluhnemo, preden si ustvarimo mnenje, in da bomo morali kakšno stvar vprašati večkrat, ker je poročanje o nasilju zelo težko, Najboljša preventiva je stalno izražanje nevsiljivega zanimanja za njihove vrstniške zadeve, ko govorimo o spletnem nasilju pa je najpomembnejše, da jih ne spustimo v njihova spletna okolja nepripravljene.
Vabljeni k poslušanju!
Koristne povezave
Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay
Tudi če medvrstniško nasilje doživlja manjšina otrok, posledice občutijo vsi, pravi gostja 21. epizode podkasta, psihologinja dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskave ne potrjujejo, da je medvrstniškega nasilja danes več, kot ga je bilo v preteklosti, o čemer se v javnosti občasno pojavlja domala histerično prepričanje, smo pa kot družba na ta pojav bistveno bolj občutljivi.
Zakaj se mladostniki obnašajo nasilno? Običajno je motiv, ki je v ozadju, velika želja po priljubljenosti, ni pa edini. In če otroci v šoli dobijo izkušnjo, da je nasilje način, s katerim so močnejši, je naloga odraslih je, da preprečujemo normalizacijo nasilja. Velika večina otrok ga ne odobrava, ampak ljudje se v skupini vedemo drugače, pravi Katja Košir, mladostnikom pa je izjemno pomembno, kako jih vidijo vrstniki. Izražanje stališč, s katerimi se izpostaviš, je tvegano, ker lahko ogrozi tvoj status, zato se zgodi pojav pluralističnega ignoriranja, ko nihče nič ne reče, vsi pa predpostavljamo, da ostali nasilje odobravajo. In iz tega se razvije norma, da je mogoče visok položaj v skupini doseči z nasilnim vedenjem. Ko se ljudje dolgo vedemo na načine, ki niso skladni z našimi osebnimi prepričanji, preokvirimo prepričanja in si stvari začnemo razlagati na način, ko se nam ni potrebno čutiti krive.
Medvrstniško nasilje je kot vsako drugo vedno lažje preprečevati kot se nanj odzivati, najboljše priporočilo, ki ga lahko damo otrokom pa je, naj vedno to povedo odrasli osebi. otroci to dojemajo kot nekoristno, ker imajo občutek, da bo vmešavanje odraslih stvari samo še poslabšalo. Njihovo zaupanje si moramo prislužiti s stalnim sporočanjem, da smo kredibilni, da nam je mar, da vemo, kako ravnati, da ne bomo prehitro sodili, da prisluhnemo, preden si ustvarimo mnenje, in da bomo morali kakšno stvar vprašati večkrat, ker je poročanje o nasilju zelo težko, Najboljša preventiva je stalno izražanje nevsiljivega zanimanja za njihove vrstniške zadeve, ko govorimo o spletnem nasilju pa je najpomembnejše, da jih ne spustimo v njihova spletna okolja nepripravljene.
Vabljeni k poslušanju!
Koristne povezave
Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay